- zapostavljen
- adj vernachlässigt
Hrvatski-Njemački rječnik. 2014.
zapostavljen
Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:
zapostáviti — im dov. (á ȃ) 1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: zapostaviti delavca pri delitvi nagrad; s povzdigovanjem samega sebe je zapostavil druge / zapostaviti dosežke te dobe; zapostaviti študij ekonomije 2. knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapòstaviti — (koga, što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. zapòstavljen〉 1. {{001f}}ne voditi brigu (o kome ili o čemu); zanemariti, zapustiti 2. {{001f}}ne dati ili ne priznati komu što zaslužuje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zapòstavljenōst — ž položaj onoga koji je zapostavljen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zápećak — m 〈G ćka, N mn ćci〉 1. {{001f}}prostor između peći i zida 2. {{001f}}uzdignuti zadnji dio zidane peći 3. {{001f}}pren. a. {{001f}}nevažno mjesto, zapostavljen položaj; pozadina, prikrajak b. {{001f}}zaštićeno, mirno mjesto; kutak, zakutak … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zapostaviti — zapòstaviti (koga, što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. zapòstavljen> DEFINICIJA 1. ne voditi brigu (o kome ili o čemu); zanemariti, zapustiti 2. ne dati ili ne priznati komu što zaslužuje … Hrvatski jezični portal
zapostavljenost — zapòstavljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA položaj onoga koji je zapostavljen ETIMOLOGIJA vidi zapostaviti … Hrvatski jezični portal
zapećak — zápećak m <G ćka, N mn ćci> DEFINICIJA 1. prostor između peći i zida 2. uzdignuti zadnji dio zidane peći 3. pren. a. nevažno mjesto, zapostavljen položaj; pozadina, prikrajak b. zaštićeno, mirno mjesto; kutak, zakutak ETIMOLOGIJA za + v.… … Hrvatski jezični portal
edíni — a o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mój — môja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: moj avto, dežnik; moja hiša; vse to je moje / moja roka; moja usta 2. izraža splošno pripadnost govorečemu: moj namen; moje misli, želje; moja skrb, sodba; moje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàmreč — tudi námreč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; starše obišče enkrat na leto, namreč na materin god; tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem / posestvo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nò — medm. (ȍ) I. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no in? je vprašal in zazehal 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
